Veleposlaništvo RS Kopenhagen /O veleposlaništvu /

O veleposlaništvu

Podrobnejša predstavitev regije, odnosov Slovenije z nordijsko-skandinavskimi  državami ter prioritet delovanja veleposlaništva Slovenije v Kopenhagnu.

Nordijsko-skandinavska regija, ki jo pokriva veleposlaništvo Slovenije na Danskem, obsega več kot 3.5 mio kvadratnih kilometrov površine in ima skupaj več kot 30 milijonov prebivalcev. Obenem se skupni družbeni bruto produkt nordijsko-skandinavskih držav uvršča na zavidljivo 8. mesto v svetovnem merilu, kar kaže na izjemen družbeno-gospodarski potencial te regije tako znotraj Evrope kot tudi širše.


Slovenija je po osamosvojitvi leta 1991, z Dansko in vsemi drugimi državami nerezidenčne akreditacije znotraj nordijsko-skandinavske regije, ki jih danes pokriva ambasada v Kopenhagnu, vzpostavila diplomatske odnose, ki so v zadnjih 20 letih dosegli zavidljivo raven razvitosti. Posebej v zadnjem obdobju so bili realizirani številni obiski na najvišji politični ravni, med drugim obisk norveškega kralja v Sloveniji in državniški obisk slovenskega predsednika na Finskem ter uradni obiski predsednika Slovenije na Islandiji, in obiski na ravni predsednika Državnega zbora RS na Danskem in Finskem. Ob tem poteka zelo dobro razvit politični dialog na vseh ravneh, razvijajo pa se tudi gospodarski odnosi ter sodelovanje na drugih področjih kot je izobraževanje, kultura in znanost. 

Nordijsko-skandinavske države so na podlagi skupnega etnično-jezikovnega porekla, kot tudi na podlagi kulturnih vezi in tradicije ter seveda podobnih vrednot, ki so bile oblikovane tekom skupnega zgodovinskega razvoja, uspele razviti izjemno dober model pragmatičnega, tesnega in konkretnega medsebojnega sodelovanja. »Vezivo« za tako dobro delujoč model sodelovanja se je seveda oblikovalo postopoma skozi čas, predvsem pa po drugi svetovni vojni, ko so nordijsko-skandinavske države skozi pragmatičen in skupni cilj, da naj medsebojno sodelovanje ne povečuje nasprotij in razlik med ljudmi in državami, ampak naj prinese zaupanje in konkretne koristi vsem prebivalcem, vzpostavljale tako prost pretok ljudi in kapitala ter oblikovale tudi skupni trg dela. Obenem so te države postopno ukinile nadzor na mejah, omogočile državljanom potovanje brez potnih listin in zaposlovanje brez predhodnih delovnih dovoljenj.

Model sodelovanja nordijsko-skandinavskih držav se na notranjepolitičnem področju reflektira v izjemno visoki demokratični in legitimni politični stabilnosti, v visoki ravni decentralizacije, v spoštovanju dogovorjenih norm in etičnih ter moralnih vrednot v družbi, v gospodarski uspešnosti in v učinkovitem socialno-tržnem pristopu. Ta ne nazadnje bazira na vrednotah protestantske odmerjenosti in osebne odgovornosti na eni strani ter na drugi strani v pravicah, ki jih prinaša država blaginje, temelječ na mednarodni ravni zelo konkurenčnem podjetniškem modelu.

Tudi na zunanjepolitičnem področju nordijsko-skandinavske države delujejo izjemno usklajeno. Skupaj so zavezane k uravnoteženemu in učinkovitemu multilateralizmu, krepitvi demokracije in človekovih pravic ter pravne države. Obenem je v zadnjem obdobju vedno bolj pomembna skupna prioriteta, to je trajnostno naravnan in uravnotežen razvoj Arktike. Dejstvo je, da se zaradi hitrih podnebnih sprememb odpirajo tako nove pomorske prometne poti med Evropo in Azijo, obenem pa področje predstavlja velik potencial še neizkoriščenih zalog tako nafte, plina in drugih surovin, ki z napredkom tehnologije postajajo vse bolj dostopne. V tem smislu lahko upravičeno pričakujemo, da bodo v prihodnjih desetletjih države te regije še pridobivale na relevantnosti »enovitega« in obenem kredibilnega političnega kot gospodarskega sogovornika, tako znotraj EU in globalno. Obenem se upravičeno pričakuje, da bo učinkovit in uravnotežen družbeno-politični in gospodarski razvojni model nordijsko-skandinavskih držav, ki ga zaznamuje odmerjenost in konsenzualnost ter visoka stopnja izobraženosti, individualne odgovornosti, socialnih pravic in kultiviranosti vsakega posameznika, pridobival tudi v kontekstu razmisleka, tako znotraj EU kot tudi širše, o optimalnih in trajnostno vzdržnih družbenih modelih v prihodnje. 

Omenjeni vsebinski vidiki sedanjega "ustroja" in potenciali nadaljnjega razvoja nordijsko-skandinavske regije potrjujejo, da so prihodnji odnosi in sodelovanje Slovenije z državo rezidenčne akreditacije Dansko, kot tudi z ostalimi državami nerezidenčne akreditacije, izjemno pomembni. Dejstvo, da je veleposlaništvo v Kopenhagnu od leta 2012, poleg ostalih držav nerezidenčne akreditacije, pristojno tudi za Švedsko, s katero imamo poleg Danske tudi največ gospodarskega sodelovanja in kjer živi tudi največja slovenska skupnost, obenem pa še za Finsko, Norveško in Islandijo, kar od veleposlaništva zahteva še bolj osredotočeno in intenzivno ter skladno s postavljenimi prioritetami ciljno usmerjeno delovanje in sodelovanje z deležniki doma v Sloveniji in v skandinavsko-nordijski regiji. 

Eden od poglavitnih ciljev Slovenije je okrepitev konkurenčnosti gospodarstva in družbe kot celote. V tem pogledu je seveda zelo pomembno, da ciljno še bolj intenziviramo že sedaj zelo dobro sodelovanje z državami iz regije, ki jo pokriva veleposlaništvo v Kopenhagnu. V vsebinskem smislu delovanja veleposlaništva v Kopenhagnu to prvenstveno pomeni, da veleposlaništvo ciljno in pro-aktivno deluje v smeri krepitve političnega dialoga z omenjenimi državami, da sodeluje z ostalimi slovenskimi deležniki pri krepitvi internacionalizacije slovenskega gospodarstva in pri krepitvi obstoječih ter pri iskanju novih možnosti za višje oblike gospodarskega sodelovanja v prioritetnih panogah z visoko dodano vrednostjo (op. energetika in obnovljivi viri, informacijsko-komunikacijske tehnologije, nano-tehnologije, razvoj lesnih vlaken in lesno predelovalna industrija…). Dejstvo je, da nordijske države v celoti (Danska, Finska, Norveška, Švedska, Islandija) obsegajo le 2% celotne slovenske blagovne menjave s tujino. Slovenija je na trge, ki jih pokriva veleposlaništvo iz Kopenhagna v letu 2012 izvozila 609.22 mio EUR in uvozila 305.71 mio EUR blaga in storitev. Ob precejšnjem presežku iz menjave, se ob upoštevanju navedenih prioritetnih panog za sodelovanje, nakazujejo tudi možnosti za dodatno aktiviranje potencialov tudi za višje oblike gospodarskega sodelovanja.  

Ob dobrem poznavanju regije, kjer je sedanji veleposlanik na Danskem Tone Kajzer do leta 2012 že deloval kot veleposlanik na Finskem in v Estoniji, lahko potrdimo, da obstajajo uspešne podjetniške zgodbe, ki jih lahko še bolje izkoristimo za krepitev prepoznavnosti Slovenije kot ciljne poslovne in turistične destinacije. Veleposlaništvo v Kopenhagnu bo v tem smislu, v sodelovanju s pristojnimi slovenskimi deležniki, okrepilo aktivnosti v smeri  predstavljanja Slovenije kot ciljno usmerjene turistične destinacije.

Obenem se bomo zavzemali, da se dodatno okrepijo aktivnosti vseh slovenskih deležnikov na področju internacionalizacije, ki so bile po mojem mnenju v zadnjih letih premalo ciljno osredotočene na nordijsko-skandinavske države. Dejstvo je, da zaradi izredne zahtevnosti omenjenih tržišč lahko poslovni subjekti iz Slovenije uspejo samo z vrhunskimi in nišnimi izdelki ter tehnologijami visoke dodane vrednosti, ob dobro organiziranem medsebojnem sodelovanju, kar lahko bistveno okrepi njihove možnosti za uspeh. 

Ob tem si bomo kot ekipa veleposlaništva v Kopenhagnu prizadevali, da bi tudi na Švedskem in Danskem ter v drugih državah nordijsko-skandinavske regije, kjer obstoji slovenska poslovna skupnost, podobno kot na Finskem, kjer smo leta 2010 pomagali pri vzpostavitvi slovensko-finskega poslovnega stičišča Slo-Hub, vzpostavili podobne poslovne platforme, skozi katere bomo lahko še bolj ciljno realizirali interese slovenskega gospodarstva na trgih držav nordijsko-skandinavske regije. 

Kot rečeno že v uvodni predstavitvi si bomo v mandatu 2013 – 2017 prizadevali tudi za razširitev mreže kvalitetnih in pro-aktivnih častnih konzulov v vseh državah nerezidenčne akreditacije, obenem pa kot eno naših prioritetnih nalog vidimo tudi maksimalno angažiranje pri krepitvi konkretnih oblik sodelovanja s slovensko skupnostjo na Danskem, Švedskem, Finskem in v regiji kjer živijo in delajo naši rojaki, ki si po mojih izkušnjah iz dela na Finskem, kjer smo ustanovili Združenje staršev slovenskih otrok, želijo krepiti slovensko narodno identiteto, in biti v bolj intenzivnih stikih s Slovenijo.

Ob vseh naštetih vsebinskih prioritetah in ob konkretnih zavezah, da bo veleposlaništvo delovalo pro-aktivno in vključevalno na vseh aktivnostih in projektih, ki bodo krepili sodelovanje Slovenije z državami nordijsko-skandinavske regije, se seveda veselimo dela in vas vse obiskovalce naših spletnih strani vabimo, da se nam po elektronski pošti na naslov sloembassy.copenhagen(at)gov.si oglasite s svojimi morebitnimi predlogi in idejami ali pa se fizično oglasite na ambasadi, ki se, kot rečeno nahaja v samem središču Kopenhagna, v bližini kraljeve palače, na Amaliegade 6.